Novice

Novice

Mednarodna agencija za energijo predlaga 3 bilijone dolarjev investicij za trajnostno zeleno okrevanje

Mednarodna agencija za energijo (IEA) je predstavila načrt za trajnostno okrevanje, težak 3 bilijone dolarjev (2,67 bilijona evrov), ki se osredotoča na vrsto ukrepov, ki jih lahko izvedemo v naslednjih treh letih z namenom oživljanja gospodarstev in povečanja zaposlovanja ob sočasnem vzpostavljanju čistejših in odpornejših energetskih sistemov.

 

Kot razkriva poročilo, bi lahko predlagani ukrepi, če bi bili izvedeni, svetovno gospodarsko rast povečali za povprečno 1,1 odstotne točke na leto, ohranili oz. ustvarili približno 9 milijonov delovnih mest na leto in zmanjšali letne svetovne energetske emisije toplogrednih plinov za skupno 4,5 milijarde ton do konca časovnice. Načrt bi ob tem omogočil tudi druge izboljšave na področju zdravja in dobrega počutja ljudi, vključujoč 5-odstotno zmanjšanje emisij, ki onesnažujejo zrak, omogočanje dostopa do bolj trajnostnih rešitev za kuhanje okoli 420 milijonom ljudi v državah z nizkim dohodkom in omogočanje dostopa do električne energije vsaj 270 milijonom ljudi.

 

IEA v posebnem poročilu o trajnostnem okrevanju torej predstavi načrt za spodbuditev gospodarstva v obdobju 2021-2023 ob pomoči energetskega sektorja. Poročilo je bilo pripravljeno v sodelovanju z Mednarodnim denarnim skladom (IMF).

»Vlade imajo zgodovinsko priložnost za vnovičen zagon svojih gospodarstev in za sprožitev vala novih zaposlitvenih priložnosti ob sočasnem prehodu na odpornejšo in čistejšo energetsko prihodnost,« je dejal izvršni direktor IEA Fatih Birol. »Oblikovalci politik so se znašli v situaciji, kjer morajo v okviru pripravljanja svežnjev spodbud v zelo kratkem času sprejeti odločitve, ki pa bodo imele daljnosežne posledice. Naš načrt za trajnostno okrevanje jim torej nudi izčrpno analizo in jasne nasvete o tem, kako se sočasno spopasti z glavnimi gospodarskimi, energetskimi in podnebnimi izzivi današnjega časa. Namen načrta pa ni državam narekovati, kaj morajo storiti. Tam je, da jim pokaže, kaj lahko storijo.«


Nova podatkovna baza agencije IEA, ki beleži zaposlitve v energetiki, prikazuje, da je energetska industrija – vključujoč električno energijo, nafto, plin, premog in biogoriva – v letu 2019 neposredno zaposlovala okoli 40 milijonov ljudi po celem svetu. Kot ocenjujejo avtorji omenjenega poročila, so bili zaradi koronavirusa izgubljeni oz. ogroženi 3 milijoni teh delovnih mest, prav toliko pa jih je bilo izgubljenih oz. ogroženih v sorodnih panogah, denimo na področju vozil, stavb in industrije. Največji delež milijonov novih služb, ki bi nastale s izvedbo načrta za trajnostno okrevanje, bi se nanašal na obnovo stavb z namenom izboljšanja njihove energetske učinkovitosti in na elektroenergetski sektor, še posebej na omrežja in obnovljive vire. Povečano zaposlovanje bi beležili tudi na področju energetske učinkovitosti v proizvodni, prehranski in tekstilni industriji ter na področju infrastrukture za nizkoogljični promet ter na področju učinkovitejših vozil in vozil na pogon z novimi viri energije. 


»Naložbe v okrepitev elektroenergetskih omrežij, nadgradnjo hidroelektrarn, podaljševanje življenjske dobe jedrskih elektrarn in splošno večanje energetske učinkovitosti bi lahko povečale zanesljivost oskrbe z električno energijo – z zmanjšanjem tveganja izpadov, povečanjem prožnosti, zmanjšanjem izgub in z olajšanjem vključevanja večjih deležev spremenljivih obnovljivih virov, kot so vetrne elektrarne in fotovoltaika. Elektroenergetska omrežja, ki predstavljajo hrbtenico varnih in zanesljivih elektroenergetskih sistemov, bi tako po več letih upada naložb ponovno zabeležila 40-odstotno povečanje kapitalske porabe. S tem bi postala odpornejša na naravne katastrofe, izredne vremenske razmere in druge potencialne grožnje,« je zapisano v poročilu. 

 

Načrt za trajnostno okrevanje je zasnovan tako, da se izogne skokovitemu porastu emisij ogljika, ki smo ga denimo beležili v času gospodarskega okrevanja po svetovni gospodarski krizi v letih 2008-2009, in namesto tega zagotavlja njihovo strukturno zmanjšanje. Poročilo IEA ob tem izpostavi ključne vidike današnje situacije, ki razkrivajo, da je to enkratna priložnost za vladne ukrepe. Stroški vodilnih tehnologij za čisto energijo, kot sta sončna in vetrna proizvodnja, so v primerjavi s krizo v letih 2008-2009 precej nižji, nekatere nove tehnologije, denimo na področju baterij in vodika, pa so že pripravljene na večanje obsega. Svetovne emisije ogljika so v letu 2019 ostale nespremenjene, to leto pa naj bi beležile rekorden upad. Čeprav se ob tem upadu, ki je posledica gospodarskega pretresa, ne gre veseliti, nam ta nudi podlago za zagotovitev strukturnega zmanjšanja emisij.


Načrt IEA za stimulacijo gospodarstva se osredotoča predvsem na energetsko učinkovitost in širitev obnovljivih zmogljivosti. Naložbe v kablovode naj bi se povečale za 40 odstotkov in znašale 110 milijard dolarjev. Še 180 milijard dolarjev naj bi ob tem vložili v vetrne in sončne elektrarne, 20 milijard dolarjev pa v hidroproizvodnjo. Obenem tudi jedrska proizvodnja predstavlja »pomemben prilagoditveni faktor pri zmanjšanju emisij CO2.« To pomeni, da bi morali v vzdrževanje in širitev jedrskih zmogljivosti vložiti 15 milijard dolarjev. Za zmanjšanje splošne porabe energije bi morale vlade v obnovo stavb skupno investirati 250 milijard dolarjev, na primer s povečanjem investicij prek dražb in nepovratnih sredstev. V ta namen bi bilo treba promovirati rabo ogljično nevtralnih in električnih avtomobilov v prometnem sektorju, javni promet pa bi moral prejeti podporo v višini 30 milijard dolarjev. S tem bi po ocenah IEA v primerjavi z enakim obdobjem lani prihranili skupno 2 milijona sodčkov nafte na dan. Izvesti bi bilo treba tudi investicije v tehnologije za zajem in shranjevanje CO2, za katere poročilo predvidi naložbe v višini 45 milijard dolarjev
Značke:
Povezave
Dokumenti
Povezani članki
29. junij 2020
71
  • URE

    Učinkovita raba energije
  • OVE

    Obnovljivi viri energije
  • SPTE

    Soproizvodnja toplote in energije
  • Ogljični odtis

    Ogljični odtis je izraz za skupek ogljikovega dioksida ter drugih toplogrednih plinov, ki jih v okolje neposredno ali posredno spusti določen objekt, naprava, izdelek, proces ali telo. Ogljični odtis je mogoče izračunati in ovrednotiti.
  • Biomasa

    Pojem biomasa označuje snovi, ki so predvsem organskega oz. rastlinskega izvora in nastajajo s pomočjo fotosinteze.
Prijavite se na e-novice