Novice

Novice

Indeks energetske tranzicije 2020: Švedska na prvem mestu, Slovenija najboljša v JVE

»Leto 2020 je zaznamovano kot začetek desetletja uresničevanja energetskega prehoda. Hkrati je pandemija COVID-19 ustavila poslovanje, kot smo ga poznali do zdaj, ter povzročila motnje v vseh sektorjih, vključno v energetskem sektorju. Da smo dosegli trenutno stanje energetskega prehoda in napredek pri sodelovanju različnih deležnikov, je vzelo svoj čas ter denar (stroški so bili visoki), zato je treba ukreniti vse, da ne bo storjen korak nazaj,« navaja nova raziskava energetske tranzicije Svetovnega gospodarskega foruma (WEF). Slovenija se je sicer na indeks energetske tranzicije, ki ga je objavil WEF, uvrstila najvišje med državami jugovzhodne Evrope (JVE), medtem ko je Švedska že tretje leto zapored zasedla prvo mesto na lestvici, sledita pa ji Švica in Finska.

 

Poročilo WEF navaja, da je večina držav v stanju preoblikovanja svojih energetskih sistemov, vendar spremembe niso konsistentne in se po državah razlikujejo. »Od 115 držav, ki smo jih spremljali, je 94 držav v zadnjih šestih letih izboljšalo svojo uvrstitev na lestvici indeksa. Te države predstavljajo več kot 70 % svetovnega prebivalstva in 70 % vseh izpustov emisij CO2. Od 115 držav so samo Argentina, Bolgarija, Kitajska, Češka, Dominikanska republika, Indija, Irska, Italija, Slovaška republika, Šrilanka in Ukrajina dosegle dosleden in merljiv napredek pri svojem energetskem prehodu v zadnjih šestih letih,« dodajajo avtorji poročila.

Poročilo ugotavlja, da so se države, ki so uvoznice goriva, na lestvici uvrstile višje kot države, ki so izvoznice goriva. Hkrati poročilo ugotavlja, da okoli 20 % vsega svetovnega prebivalstva porabi toliko energije kot preostalih 80 %. Za letos 2019 se je sicer pričakoval 3-odstotni upad v proizvodnji električne energije iz premoga na globalni ravni. Čeprav se politična zavzetost, javna angažiranost in odnos vlagateljev do okoljske trajnosti še naprej povečujejo, je napredek na tem področju počasen. Globalne emisije CO2, ki so produkt izgorevanja, so v letu 2019 ostale nespremenjene. Vendar so se emisije metana iz proizvodnje zemeljskega plina povečale, saj je severnoameriška proizvodnja plina iz skrilavca predstavljala več kot polovico vseh svetovnih emisij metana. Prihodnje energetske politike je tako treba oblikovati dolgoročno, hkrati pa morajo imeti robustno zasnovo in vsebovati prožne mehanizme za okrevanje.

Napredek pri energetski tranziciji v 10 državah, največjih porabnicah energije, je sicer mešan, ugotavlja WEF.

Slovenija se je na lestvici indeksa energetske tranzicije uvrstila najvišje med državami jugovzhodne Evrope. Hkrati je poročilo pohvalilo napredek Bolgarije. Srbija in Bosna in Hercegovina (BiH) sta se uvrstili najnižje med državami jugovzhodne Evrope.

Tako je Slovenija na lestvici dosegla 23. mesto, Romunija 35., Hrvaška 37., Albanija 52., Bolgarija 61., Črna gora 62., Srbija 100. in BiH 103. Kosova in Severne Makedonije avtorji poročila niso obravnavali.
Značke:
Povezave
Dokumenti
Povezani članki
3. junij 2020
371
  • URE

    Učinkovita raba energije
  • OVE

    Obnovljivi viri energije
  • SPTE

    Soproizvodnja toplote in energije
  • Ogljični odtis

    Ogljični odtis je izraz za skupek ogljikovega dioksida ter drugih toplogrednih plinov, ki jih v okolje neposredno ali posredno spusti določen objekt, naprava, izdelek, proces ali telo. Ogljični odtis je mogoče izračunati in ovrednotiti.
  • Biomasa

    Pojem biomasa označuje snovi, ki so predvsem organskega oz. rastlinskega izvora in nastajajo s pomočjo fotosinteze.
Prijavite se na e-novice